Naša zgodba

Uradno ima »anhovska godba« rojstni dan 1. septembra 1952

Takrat se je v tovarniški vajeniški šoli zbralo 60 mladih fantov in deklet, ki so se odzvali povabilu Delavskega prosvetnega društva Svoboda Anhovo in opravljali sprejemni izpit za vstop v godbo. Prvo teoretično šolo glasbe je opravilo 25 nadobudnežev, katerim so se v naslednjem letu pridružili tudi drugi. Pod budnim očesom mladega kapelnika Franca Žižmonda se je mladina v enem letu toliko izpopolnila, da je 17. septembra 1953 svoje znanje predstavila na prvem koncertu godbe na pihala. Takrat je na odru stalo 37 glasbenikov. V novembru istega leta so se godbeniki oblekli v prve uniforme.

Pihalni orkester DPD Svoboda Anhovo

Pihalni orkester je bil takrat ustanovljen kot sekcija DPD “Svoboda” Anhovo in si je nadel ime Pihalni orkester DPD Svoboda Anhovo. Po zgraditvi Delavskega doma v Desklah leta 1959, v katerem je tudi glasbena učilnica, je orkester pridobil odlične pogoje za delo. Domača publika je delovanje godbenikov sprejela z velikim navdušenjem in od takrat naprej je godba na pihala postala njihova »pleh muzika«, brez katere si težko predstavljajo slavnostni ali veseli dogodek v občini. Ker se je pihalni orkester ustanovil pod okriljem anhovske cementarne, je podjetje Salonit Anhovo (danes Alpacem Anhovo) orkestru priskočilo na pomoč pri nabavi kvalitetnih instrumentov, ki jih je bilo v tistem času težko pridobiti. Poleg instrumentov pa jim je zagotovila tudi prve uniforme.

Godbeniki so poleg instrumentov in uniforme potrebovali notno gradivo,

ki se ga takrat ni dobilo skoraj na vsakem koraku, tako kot danes. Ne, notno gradivo je za vse instrumente posebej spisal takratni kapelnik Franc Žižmond. Te ročno napisane črne note, ki so danes že na porumenelih papirjih, godbeniki še vedno zaigrajo ob različnih priložnostih. Pod taktirko prvega dirigenta, Franca Žižmonda, je orkester rasel, zorel in dosegel v nekaj letih zavidljivo kvaliteto. Postal je pomemben sestavni del kulturnega dogajanja, pravzaprav del življenja domačega kraja in širše okolice doma in tudi med rojaki v zamejstvu. Ne gre prezreti kulturnega utripa, ki so ga godbeniki ustvarjali v domačem kraju ter v bližnji in širši okolici s prvomajsko budnico, s katero so prebivalce prvič zbudili leta 1954, s prirejanjem samostojnih koncertov, z nastopi na proslavah, kulturnih srečanjih gradbenih delavcev, revijah pihalnih orkestrov in mnogimi drugimi nastopi.

Številni dirigenti

Za dolgo obdobje delovanja pihalnega orkestra so značilni vzponi in padci, ki so bili pogojeni z osipom že izoblikovanih godbenikov in prihodom novih, z usklajevanjem interesov posameznika z interesi skupine, z usklajevanjem časa vaj in delovnega časa ter večkratna menjava dirigentov v obdobju 1977-1991. Po petindvajsetih letih je dirigenta Franca Žižmonda, ki se je upokojil, zamenjal dirigent Silvio Brosche. Prav v tem obdobju je dobilo glasbeno udejstvovanje v Desklah tudi širšo družbeno veljavo in priznanje z ustanovitvijo oddelka za trobila in pihala Glasbenega centra Nova Gorica. Oddelek je deloval od leta 1977
do 1984. Nato je za dirigentsko palico do leta 1988 prijel Oton Konjedic. Od 1988 do 1991 je orkester zopet vodil Silvio Brosche. Od 1991 do 2018 je pihalni orkester vodil dirigent Radovan Kokošar, ki je z orkestrom svoje znanje in izkušnje delil dolgih 27 let. Za njim so se v naslednjih šestih letih zvrstili naslednji dirigenti: Peter Pavli, Nejc Kovačič in Armando Mariutti. Oktobra 2024 je orkester začel delovati pod vodstvom dirigentke Ane Souza Leban.

Številna gostovanja

Pihalni orkester se je vsa leta trudil za razvoj kulture in instrumentalne glasbe tako v domačem kraju in občini kot tudi izven nje.

Najpomembnejša gostovanja pihalnega orkestra v več kot 70-letnem obdobju so gostovanje v Italiji v Vidmu, Manzanu, Madriziu, Orzanu, Trstu in Nabrežinah, v Srbiji v Cementarni Beočin, na izboru kulturnih dejavnostih delavcev Jugoslavije v Titovi Mitrovici, v Španiji na mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov v Calleli, v Avstriji, na Hrvaškem na mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov na Malem Lošinju in v Splitu ter v Franciji v mestu Saint Pons.

Ne samo v tujini, orkester se rad odzove na povabila za nastope v občini in izven nje po Sloveniji. Igral je že po različnih slovenskih krajih, kot so Trbovlje, Postojna, v Ljubljani leta 2012 v Grand hotelu Union ob podelitvi nagrad na področju šolstva in v Stožicah leta 2014, kjer je sodeloval na prireditvi »Upor! Zavezniki v boju« ob dnevu upora proti okupatorju, v Brežicah, Slovenj Gradcu, Ajdovščini, Novem Mestu itd. Orkester je sodeloval s TV Koper-Capodistria, kjer je posnel prispevek za oddajo Sledi na nacionalni televiziji, prav tako je sodeloval pri prispevku Televizije Slovenije pri oddaji Dobro jutro. Godbeniki vsakoletno pripravijo božično-novoletni koncert, prvomajsko budnico in letni koncert, na katerem se je skozi leta zvrstilo veliko zvezd slovenske glasbene scene, kot so Nuša Derenda, Anika Horvat, Slavko Ivančič, Rudi Bučar, Vladimir Čadež, v posebno čast pa si orkester šteje organizacijo koncerta s Slovenskim oktetom, saj ta še nikoli prej ni sodeloval s pihalnimi orkestri.

Pohvale in nagrade

Dolgoletno delovanje orkestra spremljajo številne pohvale in nagrade, ki si jih orkester zasluži z rednimi vajami in prizadevnostjo. V letu 2000 je Pihalni orkester Salonit Anhovo prejel priznanje Občine Kanal ob Soči za svoje delovanje in pomemben kulturni doprinos. Ob 50. obletnici neprekinjenega delovanja, leta 2002, je orkester izdal brošuro o delovanju ter svojo prvo zgoščenko. Leta 2012 je ob svojem 60. letnem neprekinjenem delovanju z novimi uniformami dobil novo podobo. V letu 2022 je orkester praznoval 70. obletnico  neprekinjenega delovanja, ki jo je počastil s koncertom na prostem, kjer se je zbralo več kot 400 poslušalcev. Predstavnik Zveze Slovenskih godb je ob tej priložnosti orkestru podelil priznanje za dolgoletno delovanje. Prav tako je orkester dobil priznanje od Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Ob jubileju je orkester izdal svojo drugo zgoščenko, kjer se melodije instrumentov združijo z vokali Anike Horvat, Nuše Derenda, Rudija Bučarja, Slavka Ivančiča, Giannija Rijavca in Vladimirja Čadeža. 

Godbeniška šola Deskle

Pod okriljem pihalnega orkestra deluje Godbeniška šola Deskle. V času, ko je v prostorih kulturnega doma Deskle deloval podružnični oddelek Glasbene šole Nova Gorica, se je v šoli zvrstilo kar nekaj dobrih učiteljev, med njimi tudi bolj nadarjeni godbeniki, ki so si s šolanjem na Glasbeni šoli v Novi Gorici pridobili več znanja. Po zaprtju oddelka leta 1984 je potreba po glasbenemu izobraževanju ostala in tako se je porodila ideja o ustanovitvi Godbeniške šole Deskle. Učenci so imeli in imajo možnost, da opravljajo zaključne izpite v najbližji glasbeni šoli. Učiteljski kader se po strokovnosti iz leta v leto izboljšuje, iz godbeniške šole izhajajo vse bolj izkušeni godbeniki. Učenke in učenci se lahko že na začetku svoje glasbene poti vključijo v Mladinski orkester pod vodstvom Roberta Hvalice, kjer pridobijo osnove skupinskega muziciranja. Mladinski orkester je nastal leta 1993 prav na željo velikega števila mladih, ki so želeli pokazati nekaj več, orkester pa jim je bil dodatna motivacija. Danes Godbeniška šola deluje pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Deskle in je zasnovana po prvotnem namenu – to je glasbeno izobraževanje mladih godbenikov za potrebe pihalnega orkestra. Trenutno je učiteljski kader popoln, ker zastopa vse inštrumente (pihala, trobila, tolkala in kot nadstandard še klavir in kitaro), vključno z glasbeno teorijo.

Muzikafest

Pihalni orkester Alpacem Anhovo v Desklah že od leta 2004 organizira mednarodno srečanje pihalnih orkestrov v obliki zabavnega programa, ki nosi ime MUZIKAFEST.

Srečanja se udeležujejo orkestri iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Češke, Francije in drugod. Začetki srečanj so bili namenjeni kulturni izmenjavi ter povezovanju domačega orkestra s tujimi. Pihalni orkester Salonit Anhovo na srečanje povabi orkestre iz tujine in iz Slovenije, ter jim nato vrne gostovanje. S takšnimi izmenjavami je prišlo do mreženja med orkestri in do gostovanj izven domače občine. Godbeniki so tako imeli vedno več nastopov in koncertov. Čez čas je Muzikafest prerasel v prekrasen dogodek, kjer se orkestri srečujejo, izmenjujejo ideje, spletajo prijateljstva na eni strani in kjer lahko domačini in poslušalci poslušajo in spoznajo različne pihalne orkestre na drugi strani. Leta 2025 se je festival odvil že dvajsetič zapored.

Tekmovanja in priznanja

Pihalni orkester Alpacem Anhovo si je, ob svojem pestrem delovanju, nekajkrat zadal cilj, da svoje znanje pokaže na domačih in tujih tekmovanjih. Leta 1977 si je priigral prvo mesto v 1. težavnostni kategoriji na V. področnem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije. Leta 1981 je orkester tekmoval na izbirnem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Novi Gorici, kjer je prav tako osvojil prvo mesto. Leta 2001 je nastopil na tekmovanju, ki ga prireja Zveza Slovenskih godb in v četrti težavnostni stopnji prejel zlato plaketo, leto kasneje pa je na tekmovanju Zveze Slovenskih godb v tretji težavnostni stopnji prejel srebrno plaketo. Leta 2011 je orkester na tekmovanju Zveze Slovenskih godb v tretji težavnostni stopnji prejel srebrno plaketo. Leta 2023 se je orkester v pomlajeni zasedbi udeležil mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov Flicorno d’Oro, kjer je zasedel sedmo mesto.

Izdana publikacija

Orkester je v svoji dolgi zgodovini izdal dve pomembni publikaciji. Prvo je izdal leta 1977 ob 25. obletnici delovanja z naslovom 25 let Pihalnega orkestra Salonit Anhovo. V publikaciji so zbrani spomini takratnega dirigenta Franca Žižmonda ter ostalih predstavnikov organizacij, ki so sodelovala z orkestrom (generalni direktor Salonita Anhovo, predsednik delavskega sveta podjetja Salonit Anhovo, tajnik kulturne skupine Nova Gorica). Leta 2002 je ob svoji 50. obletnici izdal publikacijo z naslovom 50 let Pihalnega orkestra Salonit Anhovo, v kateri orkester predstavi svojo petdesetletno pot. V njej se predstavijo vsi dotedanji dirigenti in njihovi pomemben doprinos h orkestru. V publikaciji je zbrana zgodovina nastopov in gostovanj, opremljena s fotografijami, v katerih današnji godbeniki prepoznajo svoje starše, »none« in »nonote«, starejše godbenike, ki še vedno igrajo v orkestru, in ostale znance. Na zadnjih straneh publikacije si lahko preberete tudi intervju z godbenikom, ki je v godbi igral že od vsega začetka. Takšni »živi dnevniki« so lep zapis doživljanja in spominov takratnih muzikantov.

"Pleh muzika je zakon."

O piškotkih

Piškotki so manjše tekstovne datoteke, ki si jih vaš računalnik zapomni z namenom, da je brskanje po strani za uporabnika bolj prijazno. Ta stran uporablja nujne piškotke (jih ni možno izklopiti, saj zagotavljajo pravilno delovanje strani) ter analitične piškotke (omogočajo spremljanje analitike uporabe spletne strani).